Sporočilo od Bojane Skrt (direkotorica Za in proti, Zavoda za kulturo dialiga)
Filip Dobranić in Maja Cimerman sta se uvrstila v finale v kategoriji Angleščina kot drugi jezik na Svetovnem študentskem debatnem prvenstvu, ki se je pravkar zaključil v Botsvani. V finalu v tej kategoriji je sicer zmagala ekipa iz Haifa. Odličen ekipni uspeh slovenske debate sta dopolnila še Špela Kranjc in Simon Belak, ki sta izpadla v polfinalu v isti kategoriji.
Filip Dobranić je bil tudi najboljši govorec v kategoriji Angleščina kot drugi jezik in osvojil naslov svetovnega prvaka v tej kategoriji, njegova sodebaterka Maja Cimerman pa druga govorka v isti kategoriji. Simon Belak je kot individualni govorec zasedel drugo mesto v kategoriji Angleščina kot tuji jezik.
Na prvenstvu, ki velja za najprestižnejše debatno tekmovanje na svetu je sodelovalo več kot 1000 študentov in študentk, članic in članov študentskih debatnih klubov iz vsega sveta. Slovenijo so zastopale tri ekipe v sestavi Maja Cimerman in Filip Dobranić, Anna Kerr in Črt Podlogar ter Špela Kranjc in Simon Belak, vsi študentje Univerze v Ljubljani. Kot sodnika sta sodelovala Peter Mesarec in Bojana Skrt, oba iz nacionalne debatne organizacije – Za in proti, zavoda za kulturo dialoga.
Debate so potekale v angleškem jeziku in v tim Britanskem parlamentarnem debatnem formatu, v katerem v vsaki debati debatirajo 4 ekipe. Vsaka ekipa ima 2 člana, dve ekipi debatno trditve zagovarjata, dve ji nasprotujeta. Govori trajajo 7 minut. Debato sodijo sodniki, ki na osnovi argumentacije, stila in strategije razvrstijo ekipe od 1 do 4.
Debatne trditve, na katere so debatirali:
Nacionalne športne ekipe bi morale odsevati raznolikost državljanov.
Vse države bi morale imeti pravico do nuklearnega orožja.
Države bi morale ukiniti vse privilegije, ki izvirajo iz poroke.
Neodvisne centralne banke bi morale omejiti državne proračune.
Prosilci azilov, ki so v svojih državah sodelovali v oboroženih spopadih proti diktatorskim režimom, bi morali imeti prednost pri dodelitvi azilov.
Učiteljem bi morali vzeti pravico do stavke.
Uporabniki Interneta bi morali vedno razkriti svojo pravo identiteto.
Južnoafriška razvojna skupnost – SADC bi morala začeti proces politične združitve.
Državljanska gibanja bi morala uveljavljati svoje zahteve preko sodišč ne preko zakonodaje.
Domača sodišča bi morala imeti možnost soditi tuje državljane osumljene vojnih zločinov.
Pri posvojitvah bi prednost morali imeti starši iste rase kot so otroci.
